Sovražim

Sovražim današnji dan. Sovražim samega sebe. Sovražim svoj telefon. Sovražim svet, ki me ne razume takrat ko jaz hočem da me. Sovražim neumne nasvete. Sovražim sonce, ker me naredi samo še bolj žalostnega. Sovražim obup. Sovražim žalost. Sovražim veselje. Sovražim ljudi, ki so veseli. Sovražim sebe ker sovražim ljudi, ki so veseli, ker jaz nisem. Sovražim upanje, ker je zmeraj le upanje in nič drugega.
Sovražim starost, ki sploh ni starost. Sovražim hrano. Sovražim ne biti sposoben jesti.
Sovražim svoja čustva. Sovražim svoj način razmišljanja.

Mah! Sovražim vse! Sovražim VSEEEEEEEEEEEEEEEE!
Kje so tisti ljudje, ki me naj bi naredili veselega in srečnega? Kje so tisti ljudje, ob katerih bi moje veselje bilo pristno pristno. Iz dna srca. Iz dna duše... Popolna sproščenost... Popolnost. Kje? Kje?! Kje?!? KJEEEEEEEEEEE!!!!

Že celo življenje bežim pred vsem. Vsaj počutim se tako. In ko se ustavim in se odločim, da ne bom več bežal? Kaj se zgodi? Nič? Nič... Nič :(
Iz enega brezna v drugo. Iz teme v temnico.
Svet gre naprej, le jaz ostajam... Konstanten... Neumen... Neizkušen... Napačen... Tujec... Vedno v zmoti... Vedno z napačnimi reakcijami...

Me bo kdaj kdo uspel razumeti? Uspel potolažiti?
Trpi brez miru? Prešeren... Evo sovražim tudi tebe. Trpi brez miru... V redu. Vedno in povsod... za dobro družbe. Za dobro prihodnosti. Da bom reševal življenja zavoljo svojega. Da bom žrtvoval vse kar je na svetu dobrega in česar nikol ne bom imel (žrtvoval mogoče ne ampak trpel medtem ko bodo drugi to imeli?), zato da bom nekoč mogoče komu koristil.
Kakšen neumen smisel življenja. :| Živeti le zato?
Življenje je lepo, če ga živiš. Laž! Živimo, ker pač moramo in čisto nič lepega ni v tem. Oziroma še ni. Pa kdaj sploh bo? Sevda bo, pravijo vsi. Mah kaj bo? Nič ne bo. Zresnimo se. Boljše ne more biti. In če je to res ta blazni maximum, ki ga lahko dosežem... Ne hvala. Oprostite. To ni dovolj.

Ampak ta svet neumen gre naprej. Se en ozira na nikogar. Nikomur ni mar. Nikomur ne bo nikoli mar... Suck it up. Ja fuck you ane.

Pravo čudo da vztrajam v vsem tem...
Trpi brez miru stari... Trpi brez miru..................